Na dobro se hitro navadiš, težje je obratno!

Navaditi na nekaj se ni težko, bolj težje se je tega odvaditi! In v našem primeru je govora o tem, da ko smo navajeni, da nimamo nič, oz. imamo nekaj ampak ni nek luksuz smo tega navajeni, ko pa gremo iz manj na malo več, in nato na še več, in še dalje, se pa tega tako navadimo, da težko gremo potem spet na minimum na katerem smo bili na začetku. Vse se da ponovno navaditi, to vsekakor, ampak je težje se navaditi na manj kot pa več. Kot dober primer lahko damo avtomobile.

Sprva, ko začnemo voziti imamo v večini bolj slabše avte (vsaj večina no, določeni imajo takoj nekaj več, če imajo bogate starše), in ti malček starejši avti v večini nimajo nekega udobja, ni parkirnih senzorjev, bolj se včasih počutiš, da zna prej biti kaj »hin«, pač odvisno koliko starejši avto voziš seveda. In tudi sama sem sprva začela s slabšim avtom, ki res ni imel nič, in sem se navadila pač ok a ne, nato sem šla na en drug avto pa tudi še je bil starejši in ni bil nek luksuz. Nato pa sem šla še dalje na moj tretji avto, kateri je bil pa udoben, bili so sprednji in zadnji parkirni senzorji, električna ročna itd. in bilo mi je res wow, imel je bolano dobre pospeške in res bil je vizualno top.

Ampak imel je problem, ker je bil tako spedenan in dobro opremljen z vsem, da je pa seveda nekaj moglo iti narobe in to je motor, bil je ravno ta serija, ko so bili venomer problemi, ampak seveda, ko sem kupovala avto tega nisem vedela, ker sem se zaljubila vanj in sem si rekla, ta bo moj! In eno leto je bil nonstop na popravilu vsak mesec sigurno enkrat in sem si rekla dovolj je, zato sem se ga odločila losati. Vmes so tudi prišli še nepričakovani drugi stroški ne glede avta, ampak nekaj drugega in potem, ko sem imela denar sem si kupila malce slabši avto, starejši lepše povedano, da sem si tudi privarčevala malce denarja za ta nepredviden dodaten odliv. In ko se sedaj vozim v tem avtu, ki ga imam se ne počutim tako dobro, ker sem se navadila luksuza, udobja, pospeškov, in res mi je bilo sprva kar malce grozno, ker luksuza se hitro navadiš, samo potem se spet težje navadiš na malce manj.

Ampak sedaj imam ta avto že nekaj časa, lepo se vozi za svojo starost to ne bom rekla da ne, se počutim varno v njem in to je glavno. Sem si rekla, da bom že enkrat spet prilezla malce višje in imela spet nekaj več (seveda se bom prej pozanimala če je ok motor, hehe), in potem bom spet v udobju. Ampak malce bo še treba privarčevati. Je pa res, da raje imam takšen avto, kot ga imam sedaj, starejši letnik in da vse dela, kot pa da imam novejšega in je venomer na popravilu. Ni res? Sprva sem bila jezna, joj zakaj se je to meni zgodilo, pa tako mi je bil všeč avto itd., itd., ampak sem si rekla, ne, ne bodi negativna. Vse bo prišlo ob svojem času nazaj! Tako da nauk zgodbe, ko padeš kdaj v življenju kakšno stopničko nižje, jo sprejmi z odprtimi rokami, kajti lahko bi bilo še slabše! In če si pozitiven, vse pride nazaj lepo ob svojem času.